Vreme naše vsakdanje Štefka Šebalj Mikše

VREME NAŠE VSEKDANJE

Koledarska razporeditev štirih letnih časov nam letno predstavlja cikel Sonca in s tem povezano našo aktivnost v naravi. Neposredno s tem ciklom je povezano tudi vremensko dogajanje, ki prav tako vpliva na našo aktivnost v naravi. Vreme se po letnih časih spreminja iz leta v leto, saj različni vremenski dejavniki vplivajo na to, da ni enako vsak letni čas na določen dan. Spremenljivo vreme je vplivalo na pridelke tako v preteklosti, kot vpliva tudi v sedanjosti. Ravno ta nepredvidljivost vremena je v preteklosti spodbudila ljudi, da so ga skušali napovedovati. Tako so nastali vremenski izreki, kajti ljudje niso razpolagali z vremenskimi napovedmi, kot jih imamo v sedanjosti. Dneve so bolj kot po datumih, spremljali po verskih svetnikih. Nekateri so postali priprošnjiki za dež v času suše, drugi za varovanje ob ujmah in podobno. Zaupanje v svetnike je bilo razširjeno tudi na drugih področjih življenja, zato ni presenetljivo, da je to veljalo tudi za vreme. Tako so se prenašali vremenski pregovori iz roda v rod, seveda brez morebitnih spremljajočih podatkov, ali je vremenski pregovor vzdržal v določenem časovnem obdobju kot vremenska napoved. Nekateri vremenski izreki so bili zelo splošni, na primer: »Ako na božič dežuje, bo naslednje leto mokro.«
V zvezi s tem opisom leta, ki naj bi bilo mokro, velja omeniti ugotovitve prof. E. Brücknerja v razpravi iz konca 19. stoletja, da podnebje ni stalno, ampak koleba. Navedel je obdobja let, ki so bila topla in suha, ali pa hladna in mokra. En cikel traja približno 35 let. Pri teh ugotovitvah je bilo omenjeno Cerkniško jezero, ki je upadlo v obdobju toplega in suhega vremena, nato pa naraslo v obdobju hladnega in mokrega vremena.
Ivan Puntar–Štacnar z Unca je v obdobju med letoma 1923 in 1943 pisal dnevnik, ki je leta 2009 izšel v knjižni obliki z naslovom Moje delo, doživetja in pogledi. Pri rednem zapisovanju vsakodnevnih bistvenih dogodkov na domu in v kraju je beležil tudi vreme. Ob zaključku leta je naredil oceno leta v gospodarskem in političnem smislu, tako da je najprej strnil oceno o celoletnem vremenu. Take povzetke je sestavil za obdobje od 1926 do 1936. V naslednji preglednici so podatki o vremenu na božični dan po letih in letni povzetek o vremenu.



Leto

Vreme na božični dan

Letni povzetek o vremenu

1925

Oblačno, vetrovno.

Ni povzetka.

1926

Mraz, malo naletavalo.

Silno mokro leto, letina sena rekordna.

1927

Dež, tajanje.

Izredno lepo vreme, sena več kot
prejšnje leto.

1928

Oblačno, mrzlo.

Velikanska suša, 6 tednov suša v dobi
rasti, rekorden pridelek pšenice.

1929

Oblačno, mrzlo.

Lepo vreme, dežja in sonca kot nalašč,
pridelek uničila nevihta s točo 19. julija.

1930

Oblačno, milo.

Sušno, pridelali precej, v avgustu močan
naliv, otavo povleklo z blatom.

1931

Sonce, 10°C.

Suša, poljska letina dobra, obilo sena
in žita.

1932

Megla, oblačno, mraz, 5°C.

Januar brez snega, zima do aprila, od
hladnega vremena nastopila takoj vročina, potem hitro menjavanje sonca,
vročine in dežja.

1933

Jasno, sonce, vetrovno, obrnilo.

Celo leto preveč mokrote, jeseni dva
meseca deževalo, Log trikrat zalilo.

1934

Oblačno, burnato,
0°C.

Lepo vreme, veliko otave, koruze,
krompirja in pese, žita skoraj nič, od konca novembra 1933 ležal sneg do
konca februarja.

1935

Oblačno, megleno, dež.

Vremensko zelo ugodno, sončno, dobri
pridelki, žito obrodilo, seno tudi, fižola ni bilo.

1936

Sonce, mraz, brez snega, 7°C.

Lepo vreme, razen februar, junij,
oktober.

1937

Dež, sneg.

Ni povzetka.

1938

Oblačno, 5°C.

Ni povzetka.

1939

Tajanje.

Ni povzetka.

1940

Manjša burja, 8°C.

Ni povzetka.

1941

Mrzlo, brez snega.

Ni povzetka.

1942

Burnato,
mraz, 1°C, zamelo 30 cm snega.

Izredno ugodno, lepo, suho, dežja ravno
prav, le 14 dni suša, pridelki dobri, razen sena in otave.



Iz teh podatkov izhaja, da je bilo leta 1927 na božični dan deževno vreme, pa je bila naslednje leto suša. Tudi pri mesečnih oziroma dnevnih zapisih za leto 1928 je razvidno, da je bilo v dobi vegetacije od sredine marca do sredine septembra 126 sončnih dni. Prav tako je razvidno za leto 1935, da je bilo na božični dan megleno in deževno, pa je bilo naslednje leto ocenjeno z lepim vremenom. Pri pregledu mesečnih zapisov za leto 1936 je bilo razvidno, da je bilo v mesecih marec, april, maj, julij, avgust, september, november in december lepo vreme, ne glede na to, da je že na začetku oktobra sneg pobelil vrhove Slivnice in Javornikov.
Nekaj pregovorov mi je povedala znanka iz Dolenjih Otav. Tudi za te bi prav tako morda veljalo preveriti njihovo trdnost oziroma uporabnost:

  • Če na Martinovo sonce sije, drugi dan sneg in burja brije.
  • Malo vode prosinca daje preobilo vinca.
  • Če na svečnico sneži, se vigred že glasi.
  • Če je sušca zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
  • Če Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije.
  • Kakršno je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic.
  • Jerneja meglice, popijejo strd za potice.
  • Vedro novo leto dá nam dobro žetvo.
  • Kar že sušca zeleni, rado se posuši.
  • Če je april deževen, kmet ne bo reven.
  • Velikega travna mokrota, srpana suhota.
  • Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna.
  • Mala maša za sukno vpraša.
  • Vreme vinotoka daje za april poroka.
  • Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek.
  • Dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem.
  • Tilen meglen, grda jesen.
  • O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.

Ivan Puntar–Štacnar z Unca je v svojem dnevniku zapisal za leto 1936, da je bila svečnica na nedeljo, v noči na ponedeljek je malo snežilo. Februarsko vreme je ocenil kot deževno, razen nekaj dni, ko se je dalo dobiti malo ledu. Za marec je zabeležil, da je bil lep in ugoden za rast, tako da se je že lahko nakosila trava za prašiče, pšenica je bila na nekaterih mestih visoka že do 30 cm. Nekateri vaščani so že posadili krompir, na Javorniku ni bilo nič snega. Tudi april je ocenil za vremensko ugoden, o sv. Juriju se je že dalo kositi za prašiče. Če strnemo oceno za pomladna meseca marec in april, je bilo sneženje na svečnico morda vendarle znanilo bližajoče pomladi. Silno redko se zgodi, da na 1269 m visokem Javorniku konec marca ne bi bilo snega, saj ravno sneg do prvega maja ali še dlje vpliva na hladnejše vreme v dolini.


Ni komentarjev: