Splošni pregovori o vremenu

SPLOŠNI PREGOVORI O VREMENU


Moj prvi namen je ohranjati lepo in bogato ljudsko izročilo. Občudovanja vredne izkušnje in modrosti o življenju, skrbi za dom in družino, vremenskem dogajanju, letini, blagostanju so skrite v čudovitem, klenem, jedrnatem slovenskem jeziku.
Z vremenom je težko. Ko bi radi sonce, lije dež. Ko bi se prilegla hladna ploha, žge sonce. Pa še geografske pestrosti Slovenije ne pozabimo. Kar velja za Štajersko, ne drži na Notranjskem, v Beli Krajini sonce, na Gorenjskem divjajo nevihte s sodro.


JANUAR - PROSINEC

Če v prosincu ni snega, ga mali traven da.
Prosinec mili – Bog se ga usmili.
Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo.
V prosincu toplota, v svečanu mrzlota.
Če prosinca ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to naredi.
Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja.
Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari.
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti.
Če vidiš prosinca komarje igrati, je treba s senom varčno ravnati.
Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.
Malo vode prosinca da obilo vinca, prosinec cesto naznanja v vodi, da bo malo v sodi.
V prosincu zelena ledina, slabo se bo redila živina.

FEBRUAR - SVEČAN

Svečan raztegne dan.
Dan gor, dan dol.
Februarja gre sonce iz gora v dolino, novembra pa z ravnine v goro.
Če kaplja prej od strehe kot od sveče pade, huda zima še nori in kakih 27 dni ostane.
Kar svečana ozeleni, se rado posuši.
Če je svečana pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži.
Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije.
Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta.
Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore.
Do svečnice mlaska, po svečnici praska.
Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana, ako pa je mraz, se poti obraz.
Če je svečana pretoplo, bomo malega travna radi za pečjo.
Če je na svečnico jug, daleč je plug.
Če na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo.


MAREC - SUŠEC

Igrajo v sušcu se mušice, malega travna vzemi rokavice.
Če sušca grmi, dobra letina sledi.
Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč,
Če jagnjeta v sušcu na tratah nore, rada v aprilu v hlevu leže.
Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi.
Kolikor sušca megle, toliko poleti dež gre.
Če v sušcu more kmet orati, malega travna bo moral počivati.
Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati.
Če sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.
Če vodi sušec na paše zelene, april jih nazaj v hleve požene.
Sušec preveč gorak, mali traven naopak.
Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori.
Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobra letina v pomoč.
Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana.
Sušca goste megle poletne plohe rede.
Sušca sneg je s setvijo kreg.

APRIL - MALI TRAVEN

Če malega travna rado grmi, slane se bati več ni.
Če malega travna sneži, siromaku zemljo gnoji.
Če sončen je mali traven in suh, bo veliki traven za lepo vreme gluh.
Mali traven deževen, kmet ne bo reven.
Slana malega travna je bolj nevarna, kot poleti toča in sopara.
Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje.
Kadar murva brsti, slane se več bati ni.
Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.
Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Če sušca sneg kazi, malega travna sneg gnoji.
Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.
Moča v tihi nedelji, se žetve ne veseli.
Če lepo je drevja cvetje malega travna zadnje dni, gorko, zdravo bo poletje, polno grozdja dozori.
Če češmin brhko cvete, rž bogato daje.

MAJ - VELIKI TRAVEN

Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje.
Če je na velikega travna lepo, je dobro za kruh in seno.
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
Če maj se z vročino začenja, mraz po Urbanu rad ne jenja.
Velikega travna mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, bo pa na koncu tako.
Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj.
Dež ob vnebovhodu za košnjo ni pogodu.
Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in sena.
Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti snega.
Če velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad, dobro se pridela vino, polni žitarice z novino.
Če trta ob polni luni cveti, lep žlahten grozd obrodi.

JUNUJ - ROŽNIK

Če rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi.
Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.
Rožnika toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.
Lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča.
Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj.
O kresi se dan obesi.
Kakor vreme kresnic, toliko bo tudi žanjic.
Če je junija suho,postane grozdje prav dobro.
Rožnik deževen, viničar reven.
Kakršen junij – takšen december.
Preveč dežja v rožnem cvetu ni nič po volji kmetu.
Če rožnika toplo dežuje, orehom slabo napoveduje.

JULIJ - MALI SRPAN

Če na drugi dan malega srpana ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo.
Je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno.
Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran.
Če so julija hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi in hlevi.
Ako je drugi dan malega srpana grdo, še 40 dni bo mokro.

AVGUST - VELIKI SRPAN

Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni.
Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje, če pa zemlja meglo posrka,lepo vreme na vrata trka.
Sonce srpana grozdje meči, z medom navadna ajda diši.
Srpana če veter zvedri, vreme še dolgo trpi.
Česar veliki srpan ne skuha, tudi kimavec ne prekuha.
Mesecu vršnju je rosa potrebna, kakor človeku vsakdanjega hleba.
Kakor zadnji srpan vremeni, tako se cela jesen drži.

SEPTEMBER - KIMAVEC

Kadar prve dni kimovca pogosto grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.
Kakršen kimavec, takšen bo sušec.
Če se septembra zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči.
Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji.
Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje.


OKTOBER - VINOTOK

Prvi vinotok lep in južen je za grozdje prav zaslužen.
Če listje hitro odleti, vsak naj zime se boji.
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
Oktober je dober.
Če je vinotoka mraz in burja brije,prosinca in svečana sonce sije.
Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati.
Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje.
Če se vinotoka polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje.
V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas.
Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje.
Vreme vinotoka je aprilu za poroka.

NOVEMBER - LISTOPAD

Pozimi hudi zameti, če so deževni vsi sveti.
Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije.
Listopada južnina, svečana mrzlo.
Listopada zmrzlina, svečana je ne bo.

DECEMBER - GRUDEN

Če grudna bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi.
Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek.
Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.
Ako se zmrzlina grudna ne oraja, še prosinca hujši mraz postaja.
Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.
Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi.
Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati.
Tepežni dan oblačen, k letu ne boš lačen.

PREGOVORI O VREMENU NA SPLOŠNO

Ena lastovka še ne prinese pomladi.
Mnogo snega, mnogo sena.
Da se bliža pomlad, slutijo rože prej kakor človek.
Vsak zvok ne odžene toče.
En cvet še ne naredi pomladi.
Hude nevihte ne trajajo dolgo.

Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu spi.
Ako zgodaj listje pade, so rodovitne njive rade.



Še povzetek zapisa mag. Dušana Kaplana

Vreme je bilo in bo.

Občudujem naše prednike,ki so s skromno izobrazbo, vendar veliko bistrostjo in zdravim kmečkim razmišljanjem povezali tako zapletene fizikalne in kemijske procese v naravi v solidno, dokaj zanesljivo napovedovanje vremenskih pojavov. Tako so znali ohraniti skromno blagostanje in slovenski rod.



Viri:
• Internet
• Vremenska pratika – posebna priloga revije ONAPLUS
• Zapisi mag. Dušana Kaplana