Hoja za zdravlje

HOJA ZA ZDRAVJE, mentorica Alenka MRAK

Urnik v šol. letu 2019/2020

Program bo potekal v mesecih od maja do septembra 2020. Natančni podatki bodo objavljeni spomladi 2020.

____________________________________________________________________________

POHODI 2018/19

1.pohod

8.maja, ob 8.h. Zbralo se nas je 14 pohodnikov,

  Odidemo iz parkirišča, brez pasjih spremljevalcev . Uberemo jo čez

most, pa za Hoferjem, mimo Ključavničarstva Maček, mimo znamenja  na

mostu, mimo Mola, navkreber mimo Jerinove žage , skozi naselje novih

hišic, ki jih lani se nismo prepoznali , po gozdni cesti  v Blokovske

gmajne. Kmalu zavijemo levo, po kolovozu pod ličnim lesenim  kozjim

hlevčkom, velik kozel   nas opazuje, se že vzpenjamo na greben

Ženčka. Desna smer  pripelje na Suho pregrado na  Reškem potoku, leva

pa do Erikovega ribnika. Malo počivamo, nadaljujemo levo proti

opuščenem kopališču Mereke, pa navkreber proti gozdni cesti, ki se

pozneje spušča in nekje blizu Martenka zaide na Zeleno pot z ličnimi

hišicami . Cesta konča pri kapelici »Marija pomagaj« . Malo po

asfaltiranem, pa preko bljižnice, na cesto mimo MOLa, in na kavo k

Pečjaku. Pohod  končamo  malo čez 11h

2. pohod

16.maja,ob 8h  23 pohodnikov.

  Po ostalinah Rupnikove linije v Zaplani in po novo urejeni  stezi  ob

Rimskem obrambnem zidu-Klaustra  alpinum juliarum, od Zaplane do

Cesarskega vrha, na prelomu trase rep. Ceste Vrhnika -Logatec.

Prevoz z os.avti , malo čez 8 uro parkiramo pri Napoleonovem

vodnjaku-izviru ob cesti gostilna           « Mesec-Prčon« -

Ložanska dolina. Po markirani strmi stezici severno, do grebena in še

nekaj korakov, da najdemo ohranjene  zidane bunkerje na Rupnikovi

liniji, grajene pred letom 41. Panoji  s podatki .    Nadaljujemo

navzdol, mimo gostilne, po dostopni cesti  , kjer najdemo nanovo

označeno turistično stezico ob nekdanjem rimskem zapornem zidu

Klaustra alpinum. Na izbraih mestih so napisni panoji z razlago rimske

zgodovine in kraških pojavov. Sledi kombinirani prevoz  na izhodišče

v Logatcu, do ca 11 ure.

3. pohod

30.maja, ob 8 h, 11 pohodnikov

Nadomestna trasa, zaradi napovedanega dežja. Resnično je rosilo ca 3

ure, od parkirišča, preko Mandrg  in preko železniškega prehoda po

Stari vrhniški cesti, do odcepa gozdne ceste na Sončni klanec. Že

slišimo promet po AC, a zavijemo desno, čez »Petrovcove vodice« do

prvih objektov  za KLIjem, pa po prehodu preko tirov, do gostišča

Krištof. Popijemo zasluženo kavico in po Tovarniški, mimo Puntarjeve

hiše in Veterinarske ambulante Plevnik do parkirišča,kjer se razidemo

.

4. pohod

6.6. ob 8 h  preko ? 16 pohodnikov

Iz Parkirišča peljemo proti Godoviču, spotoma poberemo Francko na

Kalcah in Metko v Hotedršici. Nadaljujemo skozi cestni predor ,

navzgor, na prvi serpentini desno na nekdanjo gozdno cesto,parkiramo.

Nadaljujemo po smeri »Feldbana« proti francoskim ridam, ki leže nad

sotočjem Idrijce in Zale. Alenka izčrpno pojasni, da je ta »Poljska

železnica«(ozki tir) delovala od leta 1916 do 17, na trasi od Žel

postaje Logatec , mimo Hotedršice in Godoviča, do Idrije in do

Trebuše. Tudi naprej, po cesti do Čepovana in na Banjško planoto.

Feldban so gradili ruski ujetniki , v dolžini caa 67 km, v kratkem

času 1 oz 2 mesecev. Vlekli so ga konji ,pozneje,  ko je zmanjkalo sena

, pa bencinsko gnane lokomotive. Po gozdu je trasa te ozke železnice

ohranjena , v prepadnih strminah nad Zalo pa pogosto zasuta s skalnatimi

podori. Uporaba te poti je primerna le za planince brez vrtoglavice.

Feldban je bil položen do obračališča, kjer so  lokomotivo zapregli

na zadnji  konec  kompozije in jo spustili Idrijce in nadaljevali do

sotočja Zale in Idrijce. Vmes je prečkala neke grape, premoščene z

lesenimi,tesanimi konstrukcijami, ki so propadle in je sledenje možno

le za planince z alpinistično opremo. Torej smo lahko opazovali izjemne

  tehnične rešitve  , ki jih je zahtevala vojska in so propadle čim je

vojaška potreba-soška fronta minila.

Obrnemo  naše korake nazaj , po francoski cesti,proti Črnemu vrhu, na

odcepu zavijemo na gozdno cesto in kmalu najdemo naše parkirane avte.

Po tej cesti se vračamo do javne ceste proti Črnemu vrhu in po nekaj

sto metrski gozdni cesti  in še malo po  brezpotju, najdemo ostanke

gradnje tunela , za normalnotirno progo, proti Črnem vrhu, ki ni bila

nikdar zgrajena. Dosegla pa naj bi Col nad Ajdovščino.

5. pohod

  13. 6. Na Vrh Sv.treh kraljev  nad Rovtami, pohodnikov  14.

Ob 7.h  s parkirišča odpeljemo proti Rovtam in do vasice Hlevni vrh. Z

dovoljenjem parkiramo na lesnem skladišču Žage, odkorakamo po

markacijah PD mimo Šole in planinske kočice Rovte, do vrha pri

cerkvici in pokopališču. Razgled je omejen zaradi nizkih meglic.

Posedimo , pojemo in popijemo prinešeno iz nahrbnika, vročina pritiska

na preko 30 C. Spuščamo se po zahodni poti , mimo samotnih kmetij in

celo vikenda ? g.Trevna s številko Hlevni vrh 10. Videli smo Žiri, do

Blegoša,  pa Rovte , Javornik in Golake.  V gostišču Zajele kjer je

doma naša Tatjana , danes je odsotna, popijemo kavico in prisrčno

poklepetamo .

6.pohod

20.6. Po Planinskem polju-pohodnikov  18.

Ob 7.h odpeljemo s parkirišča proti Lazam, most čez Unico

popravljajo, zato nadaljujemo preko Unca do ostankov Windischgratzovega

gradu pod Hasbergom. Ogledamo si izvir Škratovke, nadaljujemo do potoka

Malenšiica in opazujemo vodovodno zajetje Malni. Vodo zajema iz

podzemnega Javorniškega toka! Vrnemo se mimo vel. mostu pod Hasbergom

in ob Unici nadaljujemo v smeri Ivanjega sela. Na prostranih travnikih

domuje ptica Kosec. V gozdu pod vasjo zavijemo levo ob Unici. Opazujemo

več ponorov, že davno jih je  uredil  Putik, jamar in hidrolog. Pod

Lazami smo spet med njivami, v naselju mimo urejene mlekarne »Krepko«,

do gostilne. Na povabilo članice UTŽO,( menda servietna tehnika, Slava

Jakopin) jo obiščemo na njeni haciendi v bližini, ima idilično

urejeno posest, zasajeno s parkovnimi grmovnicami. Pogosti nas s

sladoledom!

7. pohod

27.6. Žibrše, pohodnikov malo manj, vendar 7,  vročina na pohodu

Ob 7.h   odpeljemo s parkirišča, v Hotedršici desno, poberemo še

predsednico Metko, in parkiramo skoraj na koncu Zelene doline, pod

Petrovčičem.  Vzpon po široki cesti , mimo Ivana, mimo opuščene

Bscove/Plečnikove   hiše, pa desno do čudne kmetije pri Lavar, pa do

kmetije Istenič/Turk. Nikogar ni doma, dolgi kamionski priklopnik je

doma, žaga stoji, zavijemo levo proti Koren in desno, proti Tumlet.

Hiša odprtih vrat. Posedimo, popijemo nekaj dolgih kapljic, Metka na

široko razlaga krajevno zgodovino, nadaljujemo po sveže vzdrževani

krajevno gozdni cesti  in desno mimo samotne hišice«Pri Tinčk«, do

hiše Korenč, ki ima vzidano partizansko obeležje.   Občasno v hiši

prebivajo, pohodniki pa nadaljujemo navzdol ,  mimo hišice Molk, pa

mimo lične vikendice ,do parkiranih avtov , spotoma ustavimo še pri

»gospodovem studenčku«, naravni izvir, kamor je hodil vaški župnik

na sprehod in po najboljšo vodo. Zavijemo k Metki na napovedano

špehovko, pijačo, in darove/sadike iz domačega vrta. Končamo okrog

poldne.

8.pohod

11.6. Kališe-Jakobova pot iz Grčarevca v Logatec. Pohodnikov 19.

Tokrat  z  rednim avtobusom iz  postaje, v Grčarevec.  Nekaj čez 7h

je, Francka nas že čaka, krenemo po gozdni cesti , pod njo teče novi

vodovod proti Jakovici, skoraj do prečkanja Unice. Po  manj strmi vlaki

zavijemo levo, Putikove štirne in Stene  ostajajo desno, rinemo

navkreber, obutev še ostaja suha, Alenka hvala za izbiro poti, in

dosežemo gozdno cesto, ki se kmalu naveže na poznano gozdno cesto

Lanski vrh-Kališe, mimo partizanskega obeležja  na cestnem

križišču. Dosežemo Kališe, nekdanje logaško turistično

zbirališče, ki je preoblikovano , na balinišču je urejen vrtiček,

le zagradili so ga z ograjo in nasuli zemljo, Negovane smrekove gozdove

desno, kjer smo nabirali jurčke, je vzel lubadar, so pa ponovno

pogozdeni, senožet desno je pokošena, travniki levo pa še čakajo.

Nadaljujemo pa cesti proti Dolarjevem(Tinčkovem ) breznu , na

križišču desno proti Šteklovemu klancu, navzdol do ceste »Za

dolinami », kjer na široko urejajo pašnike , pa levo skoraj do

naselja Kalce. Tu zavijemo ostro desno in po poti , med žicami

el.pastirjev , v smeri trase plinovoda , proti gornjelogaškemu  polju,

in v Grajski park na pijačo, saj smo še zgodnji. Čez čas nadaljujemo

  po levem bregu Logaščice,  proti skakalnicam na Skirci in proti

izhodišču v Logatcu.

9.pohod

18.7. Pokojišče-Logatec. Pohodnikov 16.

Naš poznani prevoznik nas odpelje proti Vrhniki, Bistri, do Borovnice

in nato po strmi asfaltirani cesti na Pokojišče. Alenka nam razloži

nastanek imena, v zvezi s pokopališčem pri cerkvici sv. Štefana,

Maroltovo-meniško mitnico, imena bližnjih vasi, Zavrh, Padež,

Kožljek. Na odcepu ceste začne markirana Notranjska pot, mimo

ograjenih pašnikov za govedo z značilnim duhom, svežih posek zaradi

lubadarja, nadaljujemo proti križišču z Rupnikovo vojaško cesto,

dosežemo prvo «suho štirno« pa spominsko obeležje kolesarju Jerebu,

»Franc, ki je tu prevozil svoj zadnji klanc«,  nato še drugo, pod njo

je »Erkerjeva polharska streha ?«. Tu se posedemo, pojemo in popijemo

prinešene priboljške in nadaljujemo po markacijah do bukve vrh Loma,

kmalu prečimo odcep za lovski dom v Lomu, še malo, pa smo pri mostu

čez avtocesto, nato mimo logaške Avtocestne baze in že smo na

lokaciji Za KLI jem in na Železniški postaji Logatec , pa mimo

gostišča Krištof, ki ga obnavljajo, po bližnjici do kavarne

Napoleon. Obvezno poklepetamo o dolgi poti in si privežemo dušo, eni s

kavico, drugi z radlerjem.

11.pohod

8.8. nadomestna smer Blekovske gmajne, pohodnikov 11, ( napovedane so nevihte)

Začnemo od parkirišča , čez most , mimo naselja Sončni log, za kovinarskim podjetjem Maček, do MOLa, pa mimo žage Jeraj, desno ostaja dom ostarelih v Grapočniku , po cesti v Blekovske gmajne. Držimo se bolj levo, kmalu nas pot pripelje do kmetije Skrotnik. Pozdrav tamladim na balkonu in brž naprej, saj morajo razložiti gozdarski kamion lubadaric, pravkar pripeljal je iz Sodražice. Spustimo se do ceste ki vodi k Rečanu in brž zavijemo levo, mimo vikendov , zadnji je menda bivši Kučanov, pa v smeri Martenka, pod muzejem starih kmečkih predmetov Na Griču, mimo zapuščenega Brojskega studenca, novozgrajene bližnje stanovanjske hišice so pravo razkošje za bivanje v bližini narave, pa  mimo mizarstva Bečaj, levo proti MOLu in desno na kavico k Pečjaku. Imenitno nas postrežejo, poklepetamo in po nekih bližnjicah v naselju Sončni log, spet najdemo svoje avte.

12.pohod

22.8.  V Tamar

Ob 7h se odpeljemo iz parkirišča, pohodnikov 14,.

 Mimo Ljubljane ,Kranja, Jesenic in Kranjske Gore, do Planiških skakalnic. Avtobus parkira, pohodniki  krenemo navkreber, proti Tamarju. Levo nad nami je prepadna strmina Mojstrovke, desno podobna stena Velike in Male Ponce, ki se končuje na Kotovem sedlu oz. na Jalovcu. Z obeh strmin se vali ogromno skalovja in grušča, ki ga meteorne vode in taleča snežnica v hudourniških strugah prenašajo proti osrednjemu vodnemu toku Nadiže, ki izvira blizu Tamarja. Te zanimivosti bolj slutimo, ker so oblaki nizko, morda dobrih sto metrov nad planinskim domom. Dostopa pot je neverjetno uglajena, očitno je, da ves hudourniški nanos pogosto planirajo s cestnim grederjem in tako vodijo v Tamar tri, v glavnem vzporedne ceste primerne za planince, celo za gorske kolesarje in terenske avte. Goveje živine na paši ni videti, planšarije in sirarskih objektov tudi ne, sledovi kažejo, da so opuščeni. Gozdna zarast in rušje se opazno razrašča. Planinski dom v Tamarju pa je obiskan in postrežejo, poleg čaja s šnopčkom,  z razmeroma bogatim jedilnikom. Kmalu se že vračamo, navzdol gre hitreje, pri ogledu andenalinske ponudbe pod skakalnicami si dodobra napasemo radovednost in že se peljemo domov. V Logatcu smo ob 14,30h zadovoljni, rahlo utrujeni in  navdušeni.  

13. pohod

29.8. Na Stražnik, nadomestni cilj, zaradi možnosti slabšega vremena. Pohodnikov 11.

Ob 7h se z avti odpeljemo do pokopališča na Rakeku. Tu nas pričaka dodatni vodnik, poznana ga.Štefka in nam razloži krajevne znamenitosti. Gre za večjo grobnico, po načrtu mojstra Plečnika, v spomin pomembnega lesnega trgovca g. Žagarja. Nadaljujemo pohod po poti v Dele, zvemo za poslopje, kjer je delovala opekarna, gremo pod dvojnikom visoko obokanega mosta čez Južno železnico, podoben ja nad  cesto sredi Rakeka , se povzpnemo na Stražnik. Razgled je na vse strani, od Triglava do Snežnika, le megla nam ga jemlje, torej pridemo spet, kdaj drugič. Spustimo se v smeri Zelš, zavijemo desno proti Rakovem Škocjanu in še desno pod manjšim mostom, ta pot ima ime po poznanem ljubitelju narave Pavlu Kunaverju in že smo na izhodišču pri pokopališču. Zavijemo še na obvezno kavico v gostilnici Furman, ob 12h se odpeljemo.

14. pohod

Dolina Glinščice - 21 pohodnikov

Glinščica izvira v vasi Klanec v Sloveniji, po 12km se izlije v Žavljah v tržaško morje.Vmes naredi  300km globoko 2,5km dolg kanjon s slapom Supot 37m.

Dolina Glinščice (Val Rosana) je  od leta 1922 naravni rezervat v občini Dolina.Reka je edini površinski vodotok na tržaškem krasu.To so izkoriščali že Rimljani, ki so naredili 15km dolg akvadukt do Trsta.Trenutno ga obnavljajo, tako da smo ga videli kar velik del.Nekoč so bili tu mlini, sedaj so vidni ostanki samo še štirih.

Po letu 1876 so zgradili  19 km železniške proge od Hrpelj do Trsta , ki pa so je 1959 ukinili.Na tej trasi je sedaj pohodniška in kolesarska pot.

Mi smo se najprej zapeljali v vas Jezero, kjer iz razglednika vidiš ves kanjon in predmestje Trsta.Premestili smo se v Drago, kjer smo začeli naš pohod po trasi bivše železnice, kjer  so še vidni visoki useki in podporni zidovi.Tuneli so še dobro ohranjeni. Nad traso se dvigujejo visoke stene, ki so meka za plezalce.Zapustili smo traso na odcepu za Botač, vasico ki stoji na začetku kanjona in tik ob meji, vidni so še ostanki karavle.Tu je skromna gostilnica, ki pa je bila zaprta.Tam smo se malo podprli in spočili, nato nadaljevali pot ob kanjonu.Na mestu kjer se zagleda slap, se odpre tudi pogled na nekoč romarsko cerkvico iz 13.st. Sv.Marijo na Pečeh.Nad njo na visoki skali stoji spomenik alpinistu Emiliu Comici, znanemu  po več kot 200 prvenstvenih smeri v Dolomitih.Bil je tudi ustanovitelj plezalne šole ( leta 1929), ki deluje še danes.

Pot smo končali v Mestu Boljunec, kjer živi pretežno slovenski živelj.Ustavili smo se v bifeju in bili postreženi po slovensko.Avtobus nas je čakal pred njihovim kulturnim domom, ki se imenuje po Francetu Prešernu.

15. pohod  in zaključek pohodov 2019

 19.9. Logaški razglednik nad Kalcami, pohodnikov 14 in dva kolesarja.

Start je ob 9h, malo pozneje parkiramo v Grudnovih dolinah ob plinovodu in navkreber po sveže nasuti gozdni cesti na Krivi gaber, na Lanišče (Rimljanska utrdba). Sonce sije, a je hladno, letala nad nami puščajo sledi, vleče sever. Minutka za oddih in naprej po markacijah, Razglednik je urejen in pometen, nas kar čaka, razložimo prtljago s prigrizki, razgledamo se brž po naši ljubljeni domovini, meglice nam skrivajo Triglav in Kamniške, Ljubljanski grad bolj slutimo, a Krim, Špiček in Slivnica  so nam v očeh. Izbrani prigrizki, še prej pa kozarček močne grenčice iz Zaplane nas vabijo, da posedemo, si nazdravljamo in  z otroškim veseljem klepetamo. Indija Koromandija , kulinarična nebesa so blizu, a vsakdo le ostaja za mizo pri prehrani, jo spravlja tudi v spomin. Janez je pripravil izbrano pečeno meso v marinadi, Ivica poznane Podjedove slane sardelice v olju, Slava ogromen makov zavitek, pa sirove kocke v pikantnem olju , pa Metkina tradicionalna špehovka, ma kdo bi poslušal notranji glas, zaviraj, pazi vaga, …Pridružita se še kolesarja Majda in Marjan, nalijemo še enkrat, nazdravimo s cvičkom in meljemo s srcem pripravljeno prinešeno, narezano, začinjeno, najboljše od dobrega …  Ne preslišimo zahvale Alenki za izbrane pohode in tihe želje vseh, drugo leto nadaljujemo s Pohodi za zdravje, ki je seveda naš najvišji cilj.

Beleži Jože Omerzu

_______________________________________________________________________________

POHODI 2017/18

Prvi pohod

Ob 8h odkorakamo. Enaindvajset je UTŽO-jevih pohodnic in pohodnikov na dve urni hoji. Od parkirišča čez most, do Sončnega loga, za Hoferrjem, do MOL-a, pa pod Mihcovo(Jerinovo) žago, pod Muzejem starih predmetov, do Martenka, pa levo po gozdni cesti čez Grintovec in mimo Velikih Bukev do cerkvice na Taboru. Tu se prvič malo zaustavimo, za klepet in razgled, nato pa spust do farne cerkve, pa mimo Grajskega parka na gozdno cesto proti Tičnici in po njej levo navkreber, na sedlo za Ženček. Tu se cesta prelevi v pot, pozneje spet v g. cesto, ki vodi mimo »cerkvenih drv za ogrevanje« in mimo Fečurjeve domačije, do glavne ceste v Laze. Po njej do krožišča in nato na klepet ob kavi v Kavarni Napoleon. Tilka je zmogla pot brez težav, pogrešali smo zadržanega Janeza, Livija pa je bila tokrat točna.

Letni izlet društva BRDA

Vodička Evelin. Priprava Bibijana Mihevc. Pol dneva deževalo. Uspešno videli večino programa, udeleženci navdušeni. ( Cerkvica Križ, restavrirana taborska vas Šmartno, kosilo, obnovljeni grad Vipolže, upravno središče Dobrovo, vinska pokušina Čarga, nakup češenj)

Drugi pohod, 24.5.2018, Kališe

Ob 8 h odkoraka 20 pohodnikov po poznani poti čez Martin Hrib, mimo hiše Mateja Pečenika, mimo cerkvenih drv, čez sedlo med Sekirico in Ženčkom, na križišču gozdne ceste, «Štravsov štant« desno, mimo Pupisovih posek, do križišča in levo , mimo Podobnikovih-Cencovih, po lubadarju preredčenih nasadov, pa po Šteklovem klancu, do nove, lepo vijugave gozdne ceste, na križišču levo in mimo Dolarjeve jame (Tinčkove ga brezna), do travnikov na Kališah. Že vidimo streho kozolca, a zavijemo levo, po travniku navzgor, seveda po zvoženi traktorski vlaki, mimo zapuščene Učne poti Kališe, do opuščenega razglednega stolpa. (Idejo za postavitev je dal Viktor Šen , izbran hrastov les so pripravili na TOK Logatec, v trame so ga razžagali in prvič sestavili na KLI-iju. Prevoz in prvo polovico so ga zmontirali s kamioni in z mlajšimi gozdarji od TOK Logatec. Dokončno montažo so opravili planinci. Po denacionalizaciji v 90 letih je zemljišče pripadlo Urbasu iz Unca, vključno z turistično hiško, ki so jo urejali KLI-jevci, gospodaril pa je Tomo Kobasič.-LD Logatec) Od Razglednega stolpa se spustimo po markirani Jakobovi poti do glavne ceste proti Lazam. Tu je začetek gozdne ceste , ki vodi proti Gradišnici. Nadaljujemo po stranskih poteh skozi Martinj hrib , po 3,5 urah smo spet na izhodiščnem parkirišču.

Tretji pohod 30.5.2018

Gozdna cesta Blekovske gmajne? do spominskega obeležja« Leteča trdnjava.« Pohodnikov 12. Vodila Alenka Mrak. Vseskozi suho, videli velik kup odpadkov, končali s kavo pri Napoleonu.

Četrti pohod, 7.6.2018

Pozdrav in v prilogi, oz v tekstu še današnje sporočilo o zaupani mi nalogi. Danes 7.6.2018 nas je bilo 16 pohodnikov na poti čez Mandrge, po stari vrhniški cesti do odcepa gozdne ceste »Na sončni klanc«. Izteklo se nam je v industrijski coni »Za KLI-jem« oz. pri bivšem Pucovem skladišču. Začeli smo ob 8h končali ob 10h , na kavi pri Napoleonu.

Peti pohod 14. 6. 2018, pohodnikov 18.

Z osebnim prevozom do Cesarskega vrha/Za polje. Preko mostička čez železnico in čez križišče z republiško cesto, po cesti proti Zaplani, odcep desno po Jakobovi poti, proti Spodnji Zaplani in po gozdni cesti navzdol. Razcep strmo proti Jelovcu, naša smer pa ob vodi, proti Starmu malnu. Postanek na klopeh, čas za klepet in malico. Po grapi ob Beli,( Lintvern ) ki pozneje presahne, skozi naselje Betajnova, do gostilne Keršič, naprej na sladoled po Stari cesti k Berzo-tu. Z javnim prevozom v Logatec.

Šesti pohod 21.6.2018, pohodnikov 15.

Ob 8h se odpeljemo s štirimi avti v smeri Postojne-Pivke. Pred Pivko, v Petelinjah zavijemo levo, proti obnovljeni (EU) Slovenski vasi, kjer parkiramo poleg Turistične pisarne. Med pašniki (govedo, trije oslički,…), ograjenimi z žico električnih pastirjev, kmalu pridemo do suhe, cvetoče travne planjave Petelinjskega jezera, sredi mladih borovih gozdov. Voda je že odtekla v podzemne vodne sisteme, Pivka voda je blizu, pod Slovensko vasjo. Biotska pestrost rastlinskega in živalskega sveta. Nazaj po isti poti, po 11h že srkamo kavo pri Napoleonu.


Sedmi pohod 27.6.2018, pohodnikov 22.

Ob 8h in še malo se odpeljemo po AC proti Škocjanskim jamam, parkiramo. Nadaljujemo po učni poti, skozi sušni gozd listavcev in črnega bora. Pot je označena, na določenih mestih so table z pisno razlago, deloma pot vodi po stopnicah z zaščitno ograjo iz okroglih železnih profilov. Pogledi na sto in več m visoko prepadno steno so strašljivi. Na dnu teče Reka preko slapov in ostankov nekdanjih mlinov. Izstopimo v skromni kraški vasici Betanja . Hiše so obnovljene, večina po starem. Prva hiša in v nadaljevanju poti senik, so kriti s kamnitimi ploščami, kamnitimi skodlami. Ogledamo cerkvico sv. Kancinijana. (8 pohodnikov se vrača, drugi gredo na voden 1,5 ure trajajoč ogled podzemlja rečice Reke. Ta izvira Pod Gomancami , južneje vrha Snežnika, teče mimo vasi Zabiče, mimo Ilirske Bistrice, proti Ribnici in po Vremski dolini do ponora v Škocjanske jame. Na svojem izteku napaja Tržaški vodovod v kraju Devin, oz. Štivan na obali tržaškega zaliva.


Osmi pohod 4.7.2018, pohodnikov 10.

Ob osmih krenemo preko Koša in skozi ograjo Veteranskega centra, po gozdni cesti proti obsežni kmetiji Skrotnik, proti reški cesti, vendar še pred njo zavijemo levo navkreber po mali grapi z živim vodnim virom. Mimo Kučanove dače, naprej do dostopne asfaltne ceste, levo pod Jerinovo žago, vendar nad Domom ostarelih v Grapočniku, do okrepčevalnice pri MOLu. Tisti, ki se jim vedno mudi, gredo naprej čez most na Brodu, pa mimo Tršarjeve žage, (na ogled so umetno izrezljane sanjske skulpture vredne ogleda), pa po bližnjici, ki jo uporablja Livija čez travo, do parkirišča. Drugi pa pijejo, vročina že pritiska.


Deveti pohod 18.7.2018, pohodnikov 6.

Ob osmih krene skupina proti Stolpu na  Ulovki.  Kljub vročini in sprva  oblačnem vremenu je  bila med pohodniki dobra volja.

Deseti pohod 25.7. 2018, pohodnikov 5.

Ob osmih in še malo, od ruševin Gostiševe  hiše na Kalcah, do Urbanovca na Ravniku. Seveda preko Režiš, po desni poti. Naslednjič pa bo očiščena  leva pot, mimo zaščitene bukve, južno Velikega vrha.

Enajsti pohod 2.8.2018, pohodnikov 21.

Ob sedmih se odpeljemo z avtobusom v smeri Kranjske gore, parkiramo pri jezercu motela Jasna in odkorakamo ob potoku Pišnica do 1,5 ure oddaljene koče v dolini Krnice. Pišnica je reguliran hudourniški tok z velikimi zaplavnimi pregradami v glavni  in stranskih strugah pod mogočnimi vrhovi Špik, Križ, Razor, Prisojnik,n itd. Iz planinske koče » Na Križkih podih« vodi urejena plezana smer »Čez Križko steno«  v amfiteater doline Krnice.

Pred kočo posedemo ob mizah, poskrbimo za potrebno hrano in pijačo, natakarski par je uren. Kmalu se  vračamo po isti poti , srečujemo različne obiskovalce planin, od gorskih kolesarjev, do tekačev, do družin z otroki. Najmlajša deklica je štela leto in pol. Ob 15h smo že v Logatcu.

Alenka! hvala za planinsko doživetje.   

Dvanajsti pohod 16.8.2018

Pohodnikov 11. Začnemo pri stari »Gostiševi« hiši na Kalcah. Po «Logaški« planinski poti do Male ceste, po markacijah do Cajnarjeve hiše, pa mimo Škandulca in Kasarne naprej, skozi slabše brezpotje do »Maklovca«. Tu je za tamlado Češirkova iz Žibrš. Poleg živinoreje in obrtne izdelave palet za cementne izdelke Oblak iz Logatca, razrezujejo tudi hlodovino, kupljeno od postojnskih gozdarjev. Vso domačo smreko jim je v preteklih letih požrl lubadar. V gozdu so ostali listavci in luže sredi razritih vlak. Z nami hodi naša zvesta pohodnice Tilka, ki ima tu, v treh sosednjih hišah tri poročene sestre, kar je časti vreden živ spomin. Po asfaltirani poti, pod njo teče vodovod, gremo proti hišam v Logu, kjer zavijemo levo proti Hotedršici. Obvezen je ogled »Tomažinovega mlina«, kjer potok iz Zelene doline pod mlinom ponikne. Par korakov naprej je hiša in vrt predsednice UTŽO, kjer nas čaka bogata postrežba, od špehovke in domačih aromatičnih napitkov do izvirske vode, do bogatega obdarovanja iz domačega vrta. Kumare in buče, paradižniki itd, tu ne trpijo suše. Organizirani osebni prevoz nas prezgodaj prepelje na izhodišče.

Trinajsti pohod 23.8.2018

Pohodnikov 21. Iz parkirišča se odpeljemo ob 7h v Gozd Martuljek, da osvojimo Prvi in Drugi Martuljkov slap. Vreme je lepo in sočno, poti so urejene , markirane in strme, Drugi slap je visoko. Skupina UTŽO ni rosno mlada, med nami sta dva osemdeset-letnika. Vsi se povzpnemo do cilja, v planšarijah ob poti lahko naročimo za pod zob in ob 15,30h smo spet doma.

Alenka , hvala za izbor »hoch alp poti. Jože

Štirinajsti pohod 6.9.2018

Odhod ob 9h od parkirišča, na Kalce, oz na gozdno cesto čez Vodice, kjer parkiramo pri odcepu Plinovoda za Godovič.Preden razpletemo dogodke vpletem podatek, da je Livija tokrat prišla celih 9 min. prezgodaj, in prejšnjih ugibanj, ali pride ali ne, pa kaj misli? in podobno ni bilo. Konec dober, vse dobro!
Strumno korakamo mimo "Gščevega" gozda, na Krivem gabru opazujemo zastopnika "Toncovega" gozda, kjer so pravkar posekali več 10m smrek, ki jih je uničil lubadar .Pri zidinah na Lanišah so na delu spet drugi gozdarji, ki vlačijo lubadarice. UTŽOjevci pa napredujemo po markirani planinski poti proti razgledniku. Saj ni daleč, le pot je strma, vreme je soparno, marsikdo si briše potno čelo. Pričaka nas za končno ureditev RAZGLEDNIKA najzaslužnejši planinec Jernej Rus. Predsednica društva Metka pove nekaj zahvalnih besed planincem za gostoljubje, pa Alenki za letošnji izbran in posrečen program, in že planemo pa razstavljenih dobrotah , ki smo jih prinesli v nahrbtnikih. Prijateljsko vzdušje za urejenimi mizami in klopmi, pod svetlo streho je vrhunsko. Predsednica po mobiju prikliče odsotnega, sicer pa zvestega Janeza, in družba mu zapoje "Vse najboljše za te...". Livia, prima vista, prebira daljši Jožetov sestavek o zgodovini Razglednika. Počasi pospravimo za seboj in se odpravimo, pred 14h smo že doma

Petnajsti pohod

Na naš zadnji pohod v tem letu smo se zapeljali izven naših meja. Mangartska jezera po krivični razdelitvi ozemlja po prvi svetovni vojni pripadajo Italiji, čeprav so tam stoletja živeli Slovenci. Kraj kjer smo pričeli pohod se sedaj imenuje Fusine -slovensko Fužine. Nekoč so tu pridobivali železo.
Mangartska jezera sta dva: Veliko jezero in Malo jezero. Ob poti proti Malem jezeru so nas presenetili številni izviri, samo Malo jezero pa nas je očaralo s čudovito zeleno barvo in gozdovi, ki ga obdajajo. Veliko jezero nam je predstavilo prelepo skoraj kičasto sliko skalnatih pobočij Mangarta, Vevnice in Velike ponce, ki obdajajo dolino. Bil je lep sončen dan, zato je bil pogled na to lepoto še lepši. Obkrožili smo Veliko jezero in se vrnili na obale Malega, kjer smo se v restavraciji okrepčali, popili kavico in se polni lepih vtisov odpeljali proti domu.

Sklenili smo, da bomo tudi drugo leto obiskali kakšno od Alpskih dolin.

Beleži Jože Omerzu

PO SLEDEH LJUBEZNI

Veselim se , da kar živim. Dnevi mi potekajo kratkočasno, saj mi zmanjkuje časa za izpolnitev vseh želja, tako kot menda večini upokojencev. Gibanje in druženje to je zapoved, ki usodno visi nad življenjem upokojenih, seveda tudi mojim in se preveša v smeri druženja. Gibanju je usojeno ,da ponehuje, druženje pa kar traja. A pri pohodih se začne, prvo ena pohodna palice za varen korak, potem dve, potem tudi voziček, zato da ohranjam pohodniško druženje s prijatelji iz letnika in generacije.
Kdor ljubi življenje obiskuje ljube prijatelje in domovino. Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti, je zapisal naš Cankarjev Ivan z Vrhnike . Naša Alenka, ki pozna mnoge poti in brezpotja po naši domovini, pa je za letos zapisala v program pohodov,« od izvira do izliva reke sedmih imen.«
Že dolgo jo poznam, Ljubljanico, od izliva v bistro Savo pri Podgradu, pa proti rečnemu toku preko Barja do Močilnika na Vrhniki. Pa od Putikovih štirn na Planinskem polju, do Ravbajevega stolpa pri izviru Unice. Sledim jo po Rakovem Škocijanu na Cerkniško jezero v Veliko Karlovico, od kjer po zavitih vijugah priplujemo do Čemuna in Obrha, tam blizu Gorenjega jezera. Na Loškem polju jo iz vodnega rova Golobina spet sledimo k izviru Velikega Obrha pri Žagi na Vrhniki. Ta izvir pa se pod površjem apnenega sveta, napaja iz Trbuhovice v Prezidu, čez hrvaško državno mejo.
Prav Prezid s svojimi prebivalci me je po turističnem ogledu navdušil, da jim priznam veliko ljubezen, veliko mero domoljubja do svojega kraja.
Iz Babnega polja preko mejnega prehoda in mimo deželnega mejnika , pridemo v manjši kraj, Prezid. Tu izvira Trbuhovica , tu nas pričaka prijazna domačinka Marica Lavtar, da nam pokaže vsaj tri njene izvire in vrsto drugih turističnih in krajevnih zanimivosti. Gospa govori razumljivo hrvaško, nam v čast vpleta skoraj slovenske stavke.
Tokoj se nam prikupi z izjavo, da je njej in njenim sokrajanom Slovenija bližja kot Hrvaška. Čeprav je razdalja v km do Ljubljane , oz do Reke skoraj enaka, se raje obračajo po vodi , ki teče proti Ljubljani. Tudi študij na srednji in višjih stopnjah jim je pri nas ugodnejši. Morda je Slovenija v materialnem in kulturnem pogledu že kakšen korak pred Hrvaško. A ji naši južni sosedje sledijo. Njihovo domoljubje pa ohranja in razvija tisto bogastvo, ki ga kraj že ima, od naravnih danosti, do ljudske iznajdljivosti v preteklih obdobjih.
Začnemo pod kapelico sv. Jakova. Pod njo je šesterokoten lesen paviljon, kjer se posedemo po klopeh , gospa Marica nam razdeli vodič »poučne, energetske, duhovne in rekreativne poti okrog Prezida«. Seveda ima listič desno zgoraj ličen emblem. V zeleno vijoličnem trikotniku lokvanjev cvet z napisom TRBUHOVICA. Marica nas popelje do izvirov Mlake , Obrh in Trbuhovica, seveda mimo skrbno obnovljenih bivališč krajanov , ki posamič in v gručah stoje ob poti ali ob žuboreči vodi. Razloži nam , da so hiške grajene v avstrijskem alpskem stilu. Ta stil so prinesli s seboj Kranjci, gozdni delavci za posek drevja v njihovem naravnem mešanem gozdu bukve z veliko smreke, bora, breze…. Po njih se imenuje bližnji zaselek Kranjci na ndm. v. 903 m, naselje Prezid okrog cerkve sv. Vida pa ima 766 m ndm. v. Na oknih, na vrtičkih in gredicah ob stezicah pa prav sili v oči obilje cvetja. Večinoma so vodenke. Stranske poti so ozke, asfaltirane in po kanalizacijskih pokrovih bi sklepali, da kraj ima kanalizacijo.
Starejši domačini se spominjajo, da je na Izviru Mlake nekoč mlelo šest mlinov. Kar dokazuje izdatnost izvira, ki se uporablja tudi za namakanje in zalivanje vrtov ob hišah. Tu blizu je hiša šoferja avtobusa, ki že dolga leta vozi na progi Prezid Ljubljana. Naša pohodnica Majda, nekdaj pogosta potnica na tej progi se ga še spominja .
Za svoj hoby in za ogled obiskovalcev je sestavil dva delujoča mobila, postavil jih je v parkovno urejeno brežino na vrtu. Predstavil je skoraj vsa opravila na kmetiji in pa mizarsko tesarska dela z lesom. Pokazal je neverjetno spretnost,vztrajnost in domiselnost in domišljijo. Na vrtu pa poleg zelenjave uspešno goji nasad plemenitih malin , ameriških borovnic in celo špargljev . Njegove boljše polovice nismo spoznali, govorili pa smo z njegovim 92 letnim očetom, ki z živahnostjo kaže, da bo dočakal najmanj do svojih 100 let.
Vračamo se po urejeni in snažni glavni ulici, kjer je ohranjena stara iz obtesanih debel zložena hiša- Etno hiša Vesel, v predsobi bližnje Pošte so razstavljeni stari predmeti za posek, obdelavo in vlačenje lesa z volovsko zaprego, tu blizu je razstavljen parni stroj lokomobila iz začetka 22 /18 stoletja.
V socialističnih časih bivše Yuge je v kraju deloval obrat za izdelavo oblazinjenega pohištva, z 350 zaposlenimi. Danes so vrata zaklenjena. Na Goranski glavni cesti seveda nismo opazili gneče med ljudmi. Največ živega vrišča so spuščali šolarji , ki so nekaj čez poldne sestopali iz manjših šolskih avtobusov. Ob tej glavni cesti stoji družinska cerkev Sv Vida, zaščitnika mesta. V nji mašuje po tedenskem razporedu duhovnik iz bližnjega kraja. Korak naprej stoji Dom kulture.
Vse videno in še več je zapisano v vodiču, ki sta ga izdali »Udruga za zdravi život Prezid« in Turistička zajednica grada Čabar.
Ko se poslovimo od naše Marice se mi utrne. Kraj je doživel tudi boljše čase, minili so, verjetno so bodo vrnili, saj so prebivalci ohranili svoj življenski stil in ljubezen za lepoto, red in odprto srce za vse bližnje in daljne popotnike , ki obiščejo njihov Prezid.

Jože Omerzu, član skupine pohodnikov UTŽO